|
Prihodnost je
večna neznanka. Zavita je v meglice različnih
barv. Veliko poti vodi vanjo. Na njih se srečujemo,
si želimo prijateljstva, ljubezni... Ko zaživi
vsaka barva v svoji žlahtnosti in ni več
sama sebi zadostna,
se prelije v mavrično
harmonijo različnosti skozi mene – tebe -
vas in nas v najlepših odtenkih.
Takrat, ko v njih prepoznamo svoje
podobe, se med seboj začutimo, dajemo,
potrebujemo.
In ko zares vemo, kdo smo, kaj hočemo,
nam je uspeh zagotovljen. In to smo mi:
|
|
10 aksiomov teorije izbire
|
|
|
1. |
Edina oseba, katera vedenje smo zmožni
kontrolirati, smo mi sami. Nihče nas ne more pripraviti, da
storimo nekaj, kar nočemo. |
|
|
|
|
2. |
Vse, kar lahko drugim ponudimo ali kar lahko drugi ponudijo nam, so
informacije:
kaj bodo oni ali mi počeli
s temi informacijami, je stvar njihove ali naše izbire. |
|
|
|
|
3. |
Vse dolgotrajne duševne težave
imajo svoj izvor v nezadovoljujočem
odnosu z drugimi ljudmi. |
|
|
|
|
4. |
Odnosne težave so vedno težave
v sedanjosti. bodisi živimo
v nezadovoljujočem odnosu ali pa odnosa sploh z nikomer nimamo. |
|
|
|
|
5. |
Dogodki v preteklosti-posebno boleči-so
vplivali na to, kar smo danes, vendar njihovo
boleče
oživljanje v sedanjosti ne pomaga veliko, da bi si
uredili odnose v sedanjosti. |
|
|
|
|
6. |
Žene
nas pet, v dedno zasnovo zapisanih potreb:po preživljanju
posameznika in vrste, po ljubezni oz. pripadnosti, po moči oz.
(samo)spoštovanju, po prostosti
oz. svobodni izbiri in po zabavi oz. razvedrilni, ustvarjalni
radovednosti. |
|
|
|
|
7. |
Mi lahko potešimo svoje potrebe le preko konkretnih sličic (podob, zamisli, želja)
v našem notranjem svetu kakovosti. V tem svetu je vse, kar je za nas
vredno;
tudi tisto,
kar drugim ne pomeni nič. |
|
|
|
|
8. |
Vse, kar počnemo v
življenju je, da skušamo s celostnim, nedeljivim vedenjem, sestavljenim
iz štirih sestavin(dejavnosti, mišljenja, čustvovanja in fizioloških procesov),
potešiti osnovne potrebe. |
|
|
|
|
9. |
Vse naše vedenje je namensko in proaktivno. Ogromno pridobimo na naši
osebni svobodi,
če to spoznamo in začnemo govoriti npr., da smo si izbrali depresijo
in ne da smo padli vanjo. |
|
|
|
|
10. |
Neposredno lahko nadziramo le mišljenje
in dejavnosti, čustva, počutja in fiziološke
procese pa le posredno preko dejavnosti in mišljenja. |
|
|
|
|
|