NAUK, KI GA PIŠE ŽIVLJENJE
Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega otroka ali drugega.
Naši otroci so premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo
odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja.
Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to starost. Mislimo, da
se bomo počutili bolje, ko bo nas partner rešil svoje probleme, ko bomo
zamenjali avto, ko bomo sli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni
delati.
Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno
se moramo spopadati s težavami vseh vrst. Zato je potrebno sprejeti to realnost
in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.
Alfred Souza pravi:
"Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo.
Pravo življenje!
Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj
nerešenega. Neki posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki se niso bili
poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te
ovire življenje".
Ta način zaznavanja stvari nam pomaga razumeti, da ne obstaja sredstvo, da smo
srečni, ampak je sreča sredstvo. Posledično moramo okušati vsak trenutek našega
življenja in okušajmo ga se bolj, če ga lahko delimo z nam drago osebo, z osebo
zelo drago za preživljanje skupaj
dragocenih trenutkov življenja.
In spomnimo se, da čas ne čaka nikogar.
Zato prenehajmo čakati, da bomo končali solo, da se bomo vrnili v solo, da bomo
shujšali 5 kg, da se bomo zredili za 5 kg, da bomo imeli otroke, da jih bomo
videli, ko bodo odšli od doma.
Prenehajmo čakati, da bomo zaceli delati, da bomo sli v pokoj, da se bomo
poročili, ločili…
Prenehajmo čakati petek zvečer, nedeljsko jutro, poletje, jesen ali zimo, da
bomo imeli nov avto ali novo hišo. Prenehajmo čakati, da bomo zapustili to
življenje, da se bomo ponovno
rodili in se odločimo, da ni boljšega trenutka, da bi bili srečni kot je ta
trenutek.
Sreča in radosti življenja niso cilji, temveč eno potovanje.
Misel za danes: delajmo, kot da ne
potrebujemo denarja; imejmo radi, brez misli na to, da bomo lahko trpeli;
plešimo, kot da nas nihče ne gleda.
Sedaj dobro razmisli in skušaj odgovoriti na ta vprašanja:
1 - Naštej 5 najbogatejših oseb na svetu.
2 - Imenuj 5 zadnjih zmagovalk tekmovanja Miss univerzum.
3 - Imenuj 10 dobitnikov Nobelovih nagrad.
4 - Imenuj 5 zadnjih zmagovalcev nagrade Oskar za najboljšega igralca ali
igralko.
Kako ti gre? Se spomniš redkih ali nobenega. Ne sekiraj se. Nihče od nas
se ne spomni najboljših od včeraj. In aplavzi gredo, trofeje se zaprašijo,
zmagovalci se pozabijo!
Sedaj odgovori na ta naslednja vprašanja:
1 - Naštej 3 profesorje, ki so ti pomagali pri tvojem formiranju.
2 - Navedi 3 prijatelje, ki so ti pomagali v težkih trenutkih.
3 - Misli na nekatere osebe, ki so povzročile, da si se počutil nekaj posebnega.
4 - Navedi 5 oseb, s katerimi preživljaš svoj čas.
Kako ti gre? Bolje? Osebe, ki zaznamujejo razliko v našem življenju, niso
tiste z najboljšimi poverilnicami, z veliko denarja ali boljšimi nagradami. So
tiste, ki jih skrbi zate, ki skrbijo
Zate, tiste, ki so na vsak način s tabo.
Razmislimo trenutek. Življenje je zelo kratko! Ti, na katerem seznamu si? Ne
ves! Dovoli mi, da ti pomagam. Nisi med slavnimi, vendar si med tistimi, ki se
jih spomnim, da jim
pošljem to sporočilo.
"Pred nekaj leti, na para olimpijskih igrah v Seattlu, je bilo Devet atletov,
vsi mentalno ali fizično prizadeti, pripravljenih na Startni črti na 100
etrov. Ob strelu pištole so pričeli tekmovanje, ne vsi s tekom, toda z
zeljo, da bi prišli na cilj in zmagali. Medtem, ko so tekli, je majhen deček
padel na asfalt, naredil nekaj kozolcev in pričel jokati. Ostalih osem je
slišalo fantka jokati. Upočasnili so in se obrnili. Ustavili so se in se vrnili
nazaj. Vsi. Neka deklica z Dawnovim sindromom se je usedla poleg njega in ga
začela poljubljati in govoriti: Se sedaj počutiš bolje? Takrat se jih je vseh
devet objelo in odšli so proti ciljni črti. Vsi na stadionu so vstali in
ploskanje je trajalo nekaj minut. Ljudje, ki so bili prisotni, se vedno
pripovedujejo zgodbo.
Zakaj? Ker v naši notranjosti vemo, da gre najvažnejša stvar v življenju
onstran zmage za nas same. Pomembna stvar v tem življenju je pomagati drugim
zmagati, tudi če to pomeni upočasniti in spremeniti nas tek.
"Ena svečka ne izgubi nič pri prižiganju
druge svečke".
VIR:
KLUB SRECNIH